Psihodinamska psihoterapija
"You chose the best job ever! You always meet LIFE."
Ingo Klimkus
Najprej sem vpisala sistemsko psihoterapijo in tudi tam pridobila določena znanja, a me je notranji glas poklical drugam. Sledila sem mu. Tako sem se znašla na področju psihodinamske psihoterapije, ki poleg pogovora lahko vključuje tudi edukativne, kognitivne pristope, delo s telesom, kreativne tehnike, na telo usmerjene psihoterapevtske tehnike, hkrati pa izvira iz psihoanalitičnega temelja in postopka, kar ji daje poglobljeno podlago razumevanja človeške notranjosti. Pogovor ostaja njeno osnovno izhodišče. Pripada krdelu psihoanalitičnih psihoterapij in je hkrati telesno usmerjena, ta združitev je njena posebnost. Je tradicionalna in hkrati moderna. Zgodnji zapleti segajo v preverbalno obdobje, pred tretjim letom, ko verbalni svet še ni razvit, telesni spomin pa ostaja močan in ravno zato je integracija s telesom ključna. Dober temelj, čvrsta varnost in ponotranjena prizemljitev so pomembni za vse nadaljnje uspehe v življenju.
Psihodinamska psihoterapija ob tem ohranja stik z novimi spoznanji kognitivnih in naravoslovnih znanosti. Izobraževanje je bogato zastavljeno (vsaj 150 ur osebne individualne psihoterapije, tri leta osebne skupinske psihoterapevtske izkušnje, redna predavanja in seminarji, supervizije kasneje, itd.) in traja VSAJ 4 leta. Pomembni tehnični pojmi so transfer, kontratransfer, obrambni mehanizmi in odpori. Posega na področje nezavednega, naravnana je na kognitivne in čustvene uvide ter pozitivne odnosne izkušnje s psihoterapevtom. V psihodinamski psihoterapiji izhajamo iz dejstva, da je večina naših impulzov, čustev, misli in dejanj motivirana iz nezavednega dela naše osebnosti in hkrati povezujemo razumevanje sedanjosti skozi okvir preteklih dogajanj, pri čemer pa je sprememba možna ravno tukaj in zdaj – v sedanjosti, s pridobivanjem korektivnih izkušenj. Njen glavni okvir je naklonjen in sprejemajoč odnos, ki se vzpostavi tekom srečanj.
Če povzamem zapisano, psihodinamska psihoterapija je psihoanalitično utemeljena z nekoliko bolj integracijskim, prožnim pristopom. Njen glavni cilj je predelava nezavednih konfliktnih vsebin, integracija osebnosti, odpravljanje psihičnih in telesnih težav, razrešitev ali zmanjšanje simptomov ter sprememba vedenja. Če nekoliko poenostavim zapisano, njeni generalni cilji so, da postajamo boljši ljudje, z več zaupanja, s povečano kvaliteto življenja, odnosov ter lažjega sobivanja s seboj, z več sočutja in uživanja v vsakdanjosti. Notranji osebni prostor se prazni, lajša in hkrati izpopolnjuje, širi, odpira. Menim, da jo beseda dinamična dobro opiše. Mogoče jo je delati dolgotrajno, lahko pa tudi nekoliko bolj podporno, kratkotrajno.
Sigmund Freud je kot začetnik psihoanalize nekoč zapisal, da je psihoterapija zdravljenje skozi ljubezen in da je cilj obravnave pridobiti povečano sposobnost za delo, ljubezen in življenje. Strinjam se z njim.